ponedeljek, 18. april 2016

Gramoznica Tržec in bula 20kg+

Kot sem že v prejšnji reportaži omenil, sem se letos včlanil v RD Ptuj. Glavni razlog je gramoznica Tržec, katera spada pod njihovo okrilje. Gramoznica Tržec oz. Jama Tržec, kot ji pravijo domačini se nahaja v gramozni jami med vasmi Videm, Tržec in Lancova vas. Vodna površina tega revirja je caa. 8,5ha. Kljub temu, da gre za manjšo vodo, le-ta ponuja veliko. Zato sem imel vedno željo, da v prihodnje več časa preživim za omenjeno vodo. In ravno letos bom lahko uresničil svojo željo. Gramoznica Tržec je revir, ki je namenjen predvsem za izvajanje ribolova na način ujemi in izpusti. Voda je resnično lepo porihtana, tako da res kapo dol vsem odgovornim. Upam, da si jih vzamejo v vzgled tudi preostali, ki upravljajo z vodami.

GPS koordinate: N 46 22.259,E 15 52.441 (vir slike: internet)

Največja globina znaša med 4-5m (vir slike: internet)
Dno gramoznice je pretežno zaraščeno, kar je glavni razlog, da se marsikdo ne odloči, da bi lovil na tej vodi. Poleg zaraščenosti dna je voda precej specifična, saj riba pobira večinoma ponoči. Saj se zgodi, da imaš čez dan prijem, vendar bolj poredko. Voda v gramoznici je izredno čista, kar nakazujejo množični raki, kateri se težko oprejo vabam. V sami gramoznici domujejo lepi primerki krapov, somov, ščuk, amurjev, ne manjka kapitalnih klenov, ki predvsem kraparjem občasno povzročajo preglavice, sploh ponoči.

Na fotografiji se lepo vidi zaraščenost dna (vir slike: internet)

Največja zaraščenost alg in trave je v poletnih mesecih. Takrat višina trave dosega tudi površje. Brez markiranja se na vodi težko lovi. Baitboat-i in čolni so prepovedani. Cena ribiške karte za turiste znaša 18eur/24h, lovi se na dve palici. Za nakup dovolilnice se obrnite na enega od čuvajev:

Mitja Šprah: 031/235-922
Robi Tušek: 041/279-033
Vito Golob: 041/578-961






Vremenski podatki:
Temp. zraka: prvo noč 4°C, nato čez dan tudi do 25°C
Temp. vode: 15°C
Zračni tlak: 1013hPa konstanten
Vreme: pretežno jasno z občasno povečano oblačnostjo
Veter: vse dni je pihal močan jugozahodnik


Tokrat se nama je z Žigo uspelo uskladiti, tako da sva skupaj odlovila novo kampanjo. Za vodo sem se odpravil v četrtek proti večeru, kolega se mi je pridružil naslednji dan. Lovila sva do nedelje dopoldan. Razmišljala sva katera pozicija bi bila v tem času najbolj primerna. Temperatura vode se je v tem času konkretno dvignila, zato sva razmišljala v tej smeri, da je riba postala aktivna, torej bi bil prehod dobra izbira. Vendar, ko sem prišel v četrtek za vodo sem bil presenečen, nad številnimi ribiči. Zaradi visokega vodostaja je kar nekaj pozicij pod vodo, zato je na ostalih pozicijah toliko večja gužva. Preveril sem kaj je še ostalo prostega. Začetne pozicije takoj ob makedamski cesti. Do druge strani ni daleč, tako da z lahkoto dosegaš rob. Nič, gremo tukaj poskusiti srečo. Še prej pokličem Žigo, če se strinja s pozicijo.

Takoj sem začel postavljati tabor. Še posebej se mi je mudilo, saj so temni oblaki nad menoj nakazovali na dež.









Prednost pozicij na tej strani je, da imaš lahko zgoraj ob cesti parkiran avto. To pride še posebej prav saj ni daleč za nositi, poleg tega pa lahko v avto pospraviš torbe in ostalo česar med kampanjo ne potrebuješ.

Tabor je postavljen, sedaj pa najbolj pomemben del ribolova. Izbira mesta. Kar nekaj časa sem porabil za markiranje, žal me je vmes dohitela tema, zato sem se odločil, da prekinem. Sklenil sem, da bom lovil čimbolj proti robu. Zavedal sem se, da je rob konkretno zaraščen in da mi bo vsaka riba bežala proti oviram. Kljub temu me to ni odvrnilo. Dva sistema sem vrgel za rob, tretjo pa sem vrgel malo stran. Vedno kadar naredim krmišče lovim z eno palico vsaj 10m stran od krmišča. Predvsem zato, ker je večja riba previdnejša in se le redko odloči, da bo takoj prišla na krmišče. Ponavadi je prva manjša riba, nekje v bližini pa je večja.


Čas je hitro mineval in prišla je noč. Ponoči je stisnila vlaga, vse je bilo mokro. Odpravil sem se spat. Ob 1h zjutraj me prebudi močan in neprekinjen pisk. Pognalo me je iz ležalnika. Takoj ob zategu sem začutil, da je riba med ovirami. Pobegnila mi je direktno v potopljene veje. Nekaj časa sem jo poskušal spraviti iz vej, nakar mi je to celo uspelo. Takrat pa šok. Med drilom mi poči palica. Še sam ne vem kako se je lahko to zgodilo, saj je nisem obremenjeval do te mere, da bi lahko zaradi tega počila. Poleg tega sem s temi palicami na prejšnji kampanji brez težav dobil ven 1,90m velikega jesetra. 

Počila mi je tik pred predzadnjo rinko

Riba mi je seveda ušla. Bolj kot za ribo, se mi je šlo za palico. Nekaj časa sem še pregledoval, nato pa sem si mislil, zdaj tak nimam kaj, gremo naprej loviti. Ni minilo 10min in že sem imel v vodi nadomestno palico (beri marker palico). Za takšne primere imam poleg vedno rezerve glave. Zunaj je bila konkretna noč zato sem se odpravil nazaj spat.

Le dve uri kasneje, ob 3h se mi ponovno oglasi sprejemnik. Spet se mi je mudilo iz šotora in ob pogledu palice me je stisnilo. Spet palica ob robu. Zategnem, čutim upor in ribo kako mi je ponovno potegnila proti potopljenim vejam. K sreči mi jo je uspelo spraviti ven. Odahnil sem si. Najprej sem bil prepričan, da je na drugi strani manjši krap, saj je me drilom večkrat na kratko "pocukal". Do obale ni bilo daleč, tako da je bil hitro pri meni. Ob zajetju sem šele videl njegovo dejansko velikost. Moj prvi krap na tej vodi in še ta je konkreten! Odnesel sem ga do blazine. Takoj se mi je zasmejalo. Hitro sem pozabil na polomljeno palico. Stehtal sem ga in ko sem videl, da ima krap 20kg+ sem bil še bolj pomirjen. Vse do trenutka, ko sem pomislil, kako se bom sam z njim slikal. Dostikrat sem se sam z ribo slikal, vendar nikoli ni lahko. Tokrat pa še posebej, ker sem doma pozabil stativ za mojega Nikona. Ni mi preostalo drugega kot da slikam s telefonom. Vse lepo in prav, če ne bi imel skoraj prazne baterije. Hiter bom mogel biti ni druge. Postavim telefon, najprej sem poskušal povezati daljinec s telefonom, vendar kot zakleto mi ni hotelo povezati. Ni druge, gremo na avto sprožilec. 10 sekund časa, da prideš do blazine, dvigneš ribo in poziraš. :D In potem spet ponovi vajo. Največ problemov mi je delala meglica, ki se je zaradi visoke vlažnosti naredila nad vodo. Ob skoraj vsakem posnetku mi je meglica v kombinaciji z bliskavico osvetlila sliko.

Kljub temu mi je uspelo narediti vsaj za silo fotografijo. Vem, da ni bogvekaj, vendar boljše to kot nič. 

Krap usnjar 20,430kg
Ponovno se je izkazala bojla Perka Bait - Banana Fish

Šele naslednji dan sem izvedel, da gre za ribo z imenom Perla. Eden izmed največjih krapov v vodi. Več kot presrečen sem jo spustil nazaj v njeno kraljestvo. Kar nekaj časa sem potreboval, da sem se pomiril. Do svita je bilo še nekaj ur, zato sem se odpravil nazaj v šotor. 

Zjutraj sem se zbudil v prekrasno jutro. Na hitro sem premetal sisteme, dokrmil, skuhal kavo in užival v miru. Ambient ob vodi je res prekrasen. Sicer je na drugi strani cesta, vendar v primerjavi z avtocesto iz Hoč, ni to nič. Komaj sem čakal, da se mi pridruži kolega. Rad lovim sam, vendar tudi dobre družbe se ne branim. 

Popoldan mu je končno uspelo priti in že sva se veselila nove skupne kampanje. 



Največ preglavic nama je povzročal močan jugozahodni veter, ki je pihal vse dni. Proti večeru se je za hip umiril, drugače pa konstantno. Tega vetra se nisem niti malo veselil, kljub temu da je vse dni pihal v najino smer. Razlog temu je, da se je v tem času zgornja plast vode zagrela in jo sedal veter meša s hladno vodo. Temu sledi šok in riba ne "dela" kot bi si želeli. Pa ravno zdaj, ko je idealen čas za ribolov. Riba je pred drstom in konkretno nabira na teži. 

Čez dan nisem imel nobenega prijema. Prav tako ne Žiga. Voda je še posebej znana po tem, da so prijemi čez dan redki. Spraševal sem se kaj bi bil razlog. Mogoče izredno čista voda? Ne vem, vendar se bo treba navaditi, ker v Hočah sem imel prijeme po večini čez dan. 

Žiga je čez dan dobil kapitalnega klena. Krapa pa od nikoder. V soboto pa se mu je le uresničilo kar si je zadal. Dobiti prvega letošnjega krapa.



Luska, malo pod 10kg. Bravo! Samo da je riba. V Tržcu je vsak prijem dragocen, saj je voda daleč od tega, da bi bila lahka. Zadnji večer sva se odločila, da poskusiva premamiti soma. Na delu kjer sva lovila, je za robom globina 4,5m. Po plastenkah sodeč so tu soma že lovili. Mogoče je pa ravno tu razlog, zakaj nimava na krmišču krapa. Manjša riba se somu umakne. In če se ti som "uleže" blizu krmišča, se lahko od preostale ribe posloviš. Žal sva bila oba brez prijema. Nič zato, bomo se še vrnili. 

V nedeljo sva okrog 9.30h pospravila in se poslovila. Kljub temu, da mi je uspelo ujeti samo eno ribo, sem bil s tem več kot zadovoljen. Dobiti ribo težko nad 20kg je vedno uspeh. Če se ti pa to zgodi v Tržcu, je pa veselje še toliko večje. Nisem lovec na trofeje, vsake ribe se razveselim, vendar takšna potrditev ti da vedeti, da si na pravi poti. 

Igra narave
Sem pa za vodo spoznal kar nekaj novih obrazov. Še posebej mi je všeč, da so ljudje v tistem koncu prijazni in vedno pripravljeni pomagati. Tako da se človek z veseljem vrača v tiste konce.


Nov dodatek na avtu, da se bo vedlo kam spadamo. :)

Medtem, ko sem zaključeval s prispevkom sem dobil iz Anglije s strani Sonik-a odgovor, da mi bodo v sklopu garancije poslali novo palico. Brez problema in kompliciranja. Mimogrede, odgovor sem dobil dve uri po tistem, ko sem jim ga poslal. Tako, da svaka jim čast. Mene so prepričali, čeprav me ne bi rabili.



Lep pozdrav do prihodnjič. Ko se odpravite za vodo, pa dober prijem!


četrtek, 7. april 2016

Prvič na Wundschuher see - Avstrija

Toliko premora med kampanjami še nisem imel. Zadnja kampanja, katero sem objavil na svojem blogu je bila konec julija prejšnjega leta iz Hoč. Žal mi čas ni dopuščal, da bi se odpravil na kakšen daljši ribolov, saj sem avgusta dobil sina. Zato sem se večinoma odpravljal na dnevne ribolove, predvsem na ščuko. Jeseni sva se s Hiršem odpravila blinkat na sosednjo Hrvaško, jezero Trakoščan. To je pa tudi bilo vse. Zato sem čez zimo razmišljal, kam me naj v naslednji sezoni pot ponese. Razmišljal sem o nakupu letne karte za Dravo (mariborski konec), vendar me je po pregledu voda in njihovega stanja hitro minilo. Zato sem se odločil za nakup letne dovolilnice, ki spada pod ribiško družino Ptuj. Pod njihovo okrilje spada tudi gramoznica Tržec, kateri bom letos posvečal največ pozornosti. Februarja sem bil tam sicer na dveh krajših ribolovih, vendar neuspešno, dobil sem samo enega ploščiča. Voda je bila še prehladna, zato riba ni pokazala nobene aktivnosti.



V mesecu decembru me je poklical Hirš, če bi šel poleg na Wundschuher See, vodo ki se nahaja pri naših severnih sosedih. Ker je v meni že dalj časa vrela želja, da bi tam odlovil kampanjo sem bil takoj za. Rezervirali smo tri pozicije, 20, 21 in 22 (Hausen see) 


Podatki o vodi

Naslov
Wundschuher See
Kalvarienbergstrasse 38A
8142 Wundschuh

Kontakt
0043 (0)664 3966629 (Manfred)
fischen@wundschuhersee.at

Cenik (za leto 2016)
1 dan 40€
3dni/2nočitvi 130€
4dni/3nočitve 150€
Nadaljni dan 40€

Režim
- lovi se na tri palice
- prepovedan trnek z zalustjo
- možnost rezervacije (potrebno predhodno plačilo avansa)
- baitboat dovoljen (ostali čolni so prepovedani)
- minimalna trdota palic 3lb

To je nekaj osnovnih podatkov o sami vodi, več si lahko pogledate na njihovi spletni strani: http://www.wundschuhersee.at/

Po pripravah in nabavi potrebnih stvari, je končno napočil trenutek, ko sem se usedel v avto in odpeljal proti meji.

Iz Maribora je dobre pol ure vožnje (po avtocesti).


Ob glavni cesti so velike table, tako da ne moreš zgrešiti.





Ker vode nisem poznal, se tudi s pozicijami nisem preveč ukvarjal. Za to je poskrbel Hirš. Ker gre za vodo, kjer se nahajajo jesetri, somi, krapi, amurji, je bilo potrebno kar nekaj pozornosti usmeriti v naveze, saj gre za velike in močne ribe, za katere mora biti primerna tudi oprema. Na vse palice sem navil nov laks znamke Prologic XLNT Camo HP, debeline 0,40mm. Ker je gramoznica Tržec zaraščena voda, sem razmišljal, da mi bo močnejši laks prav prišel tudi tam. Vrvico za naveze sem uporabil pletenico, primerne debeline, trnke sem iskal večje, z močnim vratom, vrtljivke sem uporabil močnejše.

Naše pozicije so bile na koncu. Sprva smo mislili, da zadnji polotok spada pod našo pozicijo, vendar smo na žalost izvedeli, da bosta na polotoku lovila dva ribiča. Zdaj tak nimamo kaj, vemo za prihodnjič.


Pozicije so lepo označene

Najprej sem postavil tabor, šele nato sem prijel za marker palico in začel pregledovati dno.

Set za markiranje

Ker sem čez zimo svoj gumenjak prodal, sem bil primoran kupiti nov marker set. Odločil sem se za palico Shimano Tribal TX Spod 12ft 5lbs in rolo Daiwa Emcast Spod`N` marker. Pri pregledovanju dna me je presenetila izredno majhna globina na vodi. Po večini je bila globina med 1 in 2m. Izredno majhna globina, sploh ker sem navajen loviti na vodah kjer je globina vsaj 4m in več. Našel sem del dna, kjer je globina segala do 2m. Odločil sem se da poskusim na tem delu. Razdalja je bila caa. 40m. Na takšnih razdaljah še posebej prav pride lopata za hranjenje. Prvi dan sem nahranil največ, caa. 10kg peletov in kilo bojlijev.


Največ pozornosti sem namenil jesetru in somu, saj gre za dve ribi, katerih še nimam v svojih ribiških evidencah. Zato se tokrat na krapa nisem spravil. Ker obojim ustrezajo halibut peleti, sem nabavil 20kg halibut peletov. Slabih 10kg mi je še ostalo od prejšnje sezone. Prelil sem jih z aminokislinami in pustil, da jih dobro posrkajo vase. 





Coppens - Premium Black Halibut Peleti 20mm

Naš tabor


Na vodi je bilo opaziti kar nekaj aktivnosti rib, zato smo bili še toliko bolj polni pričakovanj. Čez dan ni bilo prijemov. Prvi dan smo imeli sončno vreme, na trenutku je bilo celo vroče. Pozicija ti čez dan ne nudi nobene sence, zato bi znalo biti poleti tu pošteno vroče. Čez dan sem premetal vse tri sisteme in z lopato vrgel nekaj peletov. 

Okrog 18.30h pa končno tisto, kar sem si po tihem želel. Naenkrat se oglasi moj sprejemnik. Prijemi so bili izredno previdni, redko se je dogajalo, da bi se sprejemnik oglasil in piskal brez premora. Kratki piski in tišina. Stekel sem k palicam in čakal kaj se bo zgodilo. Henger je nenadoma poskočil in končno je riba odpeljala. Močno zategnem in sledi upor. Ker so v vodi večje ribe sem bil še dodatno previden. Držal sem upor in počasi spravljal ribo k obali. Najprej nisem vedel kaj mi je prijelo, šele ko se je riba dvignila in sem videl ogromno plavut sem vedel da je jeseter. Prvi jeseter! Riba ki sem si jo želel ujeti. Ob pogledu na dolg trup so se mi zašibila kolena. Noro kakšna riba! K sreči je bil poleg Damijan, ki je brez pomisleka skočil za rob vode in čakal da sem spravil ribo k njemu. Ko je riba opazila nevarnost se je sunkovito pognala proti sredini. Kljub dokaj trdi zavori je imela riba moč, da mi je potegnila dobrih 20m stran. Stare Shimano BBLC role so se odnesle odlično. Počasi sva se dajala in končno je popustila. Damijan jo je zagrabil za rep in spravil na obalo. Ko sem videl ribo se mi je nasmejalo. Šele takrat sem se začel zavedati kakšna riba je to. Naredili smo nekaj fotografij in jo vrnili nazaj v njeno kraljestvo. 






Adrenalin, ki ti takrat požene kri po žilah je težko opisati. Kdor lovi ribe s srcem ve o čem pišem. Kar nekaj časa sem potreboval, da sem se umiril. To je to. Po to sem prišel in to mi je bil glavni cilj na kampanji. Ujeti vrsto ribe, katero še nimam v svoji ribiški evidenci. Riba je res nekaj posebnega.


Premamil ga je file ribe

Ponoči je bilo po večini mirno. Tu in tam se je na kratko oglasil sprejemnik, to je pa bilo tudi vse. Zanimivo, ker po slišanem je bila aktivnost ribe ponoči velika. Vsake toliko časa si slišal pok, ki ga je povzročil met ribe.

Zjutraj smo premetali sisteme in dohranili pozicije. Ta dan smo dobili poleg dva soseda. Ker sta uporabljala baitboat sta si prilastila del hirševe pozicije in ga na ta način zapirala, saj sta vozila sisteme na drugo stran. Škoda, da človek sam po sebi ni sposoben videti, kje je njegova pozicija in do kje lahko lovi. Vendar v to se ne bom spuščal...

Naslednje dni je bilo po večini mirno. Vsake toliko časa sem imel prijem, vendar se mi je dogajalo, da sem po zategu ribo izgubil. Nekaj časa sem še čutil upor, potem pa naenkrat nič več. Riba ima ogromen gobec, zato sem začel dvomiti v velikost trnkov. Na dveh palicah sem imel večje trnke, na tretji pa klasični kraparski velikosti 2. Pri prvi ribi se mi je trnek pičil resnično tako kot se mora. Mimo spodnje ustnice direktno v hrustanec. Kar nekaj moči je bilo potrebne da sem ga dobil ven. 

Ker je na tem območju prepovedana uporaba žara, smo si meso pekli kar v ponvi.

Čez čas se končno oglas Damjanov sprejemnik. Ob zategu je vedel, da je na drugi strani laksa nekaj manjšega, ni pa točno vedel kaj. In ko je ribo spravil do obale je bilo presenečenje še toliko večje.




Ščuka. Premamil jo je file ribe

Razumel bi, da bi prijela ko je ven vlekel sistem, vendar da je pa iz tal pobrala, to pa še res nisem doživel. In pravijo, ko ima hudič mlade jih ima zares, Damjan potegne ven še majhnega soma. 




V petek ponoči sem doživel še en prijem. Ravno sem bil v šotoru ko se oglasi sprejemnik. Takoj sem dvignil glavo in čakal kaj bo sledilo. Kar naenkrat piiiiiiip. Zvok, ki me je pognal proti palicam. Hitro zategnem. Čutim močan upor in boj se je začel. Začnem klicati hirša, ki je malo prej zadremal. Nič. Kličem Damijana in resnično hvala bogu, možakar je prišel iz šotora. Takoj mi je padel kamen od srca. Takšno ribe ni šans da sam spravim na suho. Podmetalka ti tukaj nič ne pomaga saj je premajhna. Damijan mi med drilom zakriči, da je riba večja od prve. Stisnil sem ustnice in upal, da se mi ne sname. In končno je napočil trenutek, ko jo je zagrabil za rep in potisnil k sebi. Z obema rokama jo je dvignil na obalo. Ne moreš verjeti kakšna mrcina je to.

1,90m


Občutki ob takšni ribi so res nori. Že sam adrenalin naredi svoje. Dril s 3lb full parabolic palicami je pa še samo pika na i. Naredila sva nekaj fotografij in jo vrnila nazaj v vodo. Zadovoljen sem se zahvalil kolegu za pomoč in šel spat. Noč sem po večini prespal. Vmes so me zbudili kratki piski, to pa je bilo tudi vse.




Naslednji dan sem se odločil, da z eno palico poskusim ujeti soma. Ribo katero še vedno nisem ujel, zato je želja tudi toliko večja. Žal neuspešno. 







Čas je ob dobri družbi prehitro mineval

Na žalost je prišel zadnji dan, dan ko smo morali vse pospraviti in se odpraviti vsak v svojo stran. Zjutraj sem doživel še en prijem, vendar se mi je riba med drilom snela. Po videnem je bil jeseter, težak vsaj 30kg. Kljub temu se nisem sekiral, vesel sem bil saj mi je uspelo uresničiti zastavljen cilj. Na novi vodi ujeti novo vrsto ribe. Tako, da si izgubljenih rib nimam kaj očitati. 

Hvala Damijanu in Hiršu za dobro družbo, ob priliki ponovimo.


Za konec pa še nekaj fotografij:

Na vsaki poziciji imaš lučko z el.vtičnicami

Vsi smo pristaši ATTx signalizatorjev


Obiskovalka








Lep pozdrav do prihodnjič!




ponedeljek, 20. julij 2015

Prelepa si "zadeta" šoderjama...

Poletje je čas, ko se ne rad odpravim za vodo. Vendar po mesecu in pol brez pravega ribolova želja naredi svoje. V tem času ne lovim rad predvsem zaradi gneče, saj je poleti pritisk na vodo največji. Poleg številnih ribičev, vodo množično oblegajo tudi kopalci, ki se ne ozirajo na okolico in ribiče, ki v bližini lovimo. Sem se pa te kampanje veselil predvsem, ker se nama je s Hiršem ponovno uspelo uskladiti. Ker je imel pred časom rojstni dan, je bilo veselje še toliko večje. Planirala sva da bi začela v četrtek proti večeru in zaključila v nedeljo dopoldan. Ker sem v službi predčasno zaključil, sem se za vodo odpravil že en dan prej, torej v sredo proti večeru. Nameraval sem odloviti na čisto novi poziciji, tam kjer še nisem nikoli lovil. Vremenska napoved je bila za vse dni lepa, vendar napovedana je bila konkretna vročina, saj nas je ponovno zajel vročinski val. Vremenoslovci so obljubljali temperature vse do 37°C. Zato sem se "nove" pozicije še toliko bolj veselil, saj je pozicija zaraščena z drevesi, ki ti v tem času nudijo še kako potrebno senco.



Vremenski podatki:
Temperatura zraka: čez dan vse do 37°C, ponoči 20°C
Temperatura vode: 25°C
Zračni tlak: 1015hPa
Vreme: sončno in vroče
Veter: občasno rahel severozahodnik


Sreda, 15.7.2015
Kot sem že omenil sem se za vodo odpravil v sredo proti večeru. Popoldan nas je zajela močna nevihta, vendar k sreči brez toče in ostalih nevarnosti. Ko sem prišel za vodo je bilo že vse suho. Do teme je bilo še kar nekaj ur, zato sem lahko v miru napihnil gumenjak in v dveh rundah vso potrebno opremo odpeljal na pozicijo. Začel sem s postavitvijo šotora, za ostalo sem imel čas kasneje. Če se le da najprej na hitro postavim šotor, tako da če bi že prišlo do kakšne nepričakovane poletne nevihte, imam vsaj streho. Nato sem nameraval presonirati teren, vendar nikakor mi ni uspelo vklopiti sonarja. Ker se je začelo konkretno mračiti sem se odločil, da bom prvo noč odlovil "na slepo", v tem času pa bom poskušal usposobiti sonar. Upal sem le da ni nič hujšega. Imel sem srečo v nesreči, saj se mi je le snela žica ki vodi v kleme. Za silo sem jo fiksiral, toliko da se mi je ekran vklopil, ostalo bomo že porihtali doma. Za večerjo sem zakuril žar in spekel čevapčiče.

Pozicija






Ponoči sem dočakal prvi prijem. In to sredi noči ob 3.40h. Zvok iz sprejemnika mi je pognal adrenalin po žilah in že sem tekel proti palici. Prijem je bil močan, značilen za hočke krape. Kljub temu, da sem sprva upal na kaj večjega sem bil zadovoljen. Važno je, da sem dočakal prvi prijem, led je pribit, gremo naprej. :) Premamile so ga 4 koruze Meleg Baits.

Prvi prijem

Četrtek, 16.7.2015  
Ker me je nočni prijem dodobra prebudil sem se odločil, da izkoristim dan in začnem zgodaj. Za silo sem se umil, skuhal kavo, pojedel zajtrk in nato sedel na čoln in začel z iskanjem za ribo zanimive pozicije. Temperature zraka so bile rekordne, voda topla, nekih omembe vrednih padavin ni bilo na vidiku. Zato sem razmišljal, da bom poskusil na globini, saj sem predvideval, da se večja riba zadržuje tam. Nahranil sem pozicijo in jo označil z bojo. Sam pri sebi sem razmišljal na kaj bi lovil. Začel sem na koruzo, vendar bolj sem računal na bojle, mogoče celo pelete. Poskušal sem različne bojle, vendar največ sem stavil na Perka Baits, okus banana riba. Bojla, ki mi je vedno dala dobre rezultate in me še nikoli ni pustila na cedilu. V manjšem hoboku sem pripravil stick miks, v katerega sem dal namenski spod miks od Meleg Baits, dodal drobne počasi toneče pelete, manjšo količino kuhane koruze in pa seveda z krusherjem zmlete bojle. Vse skupaj sem prelil z aminokislinami. Ta stick miks sem uporabil samo za polnjenje pva mrežic, katere sem pri vsakem metu dodajal k sistemu. 

Čez dan ni bilo aktivnosti, zato sem v mislih bolj kot ne čakal na pozno popoldan, ko je za vodo prišel še Hirš. Odločil se je da bo lovil bolj v zalivu, za robom. 

Hirš

Zvečer sva zakurila žar in si pripravila okusno večerjo. Tokrat sva oba prišla na kampanjo brez kapljice alkohola. Vročina naredi svoje, zato sva pila samo vodo. Po večerji sva debatirala še pozno v noč, nakar je utrujenost naredila svoje in šla sva k počitku. Noč je bila mirna, zato sem jo prespal in si dodobra napolnil baterije. 

Petek, 17.7.2015
Zjutraj sem si privoščil, vsaj zame dolg spanec. Zbudil sem se šele ob 8.30h, zato sem se na hitro umil in preveril sisteme. Ker ponoči še vedno ni bilo aktivnosti, sem razmišljal, da bi začel ribo iskati drugje. Kot kaže ji globina glede na same pogoje, ne odgovarja. Zig riga nisem želel prakticirati. Prestavil sem palici in začel loviti proti mostu, z drugo pa na previsu platoja. Po vsakem metu sem vrgel še tri rakete hrane. Samo toliko, da riba sliši da se tam nekaj dogaja. Ker je voda postala s strani ribičev kar oblegana, je riba postala aktivna na zvok rakete. Obvezno sem moral imeti čoln, saj so blizu stebri, kamor se riba med samim drilom rada zateče. Končno sem doživel drugi prijem in to na palici, s katero sem lovil skoraj pri mostu. Riba se je hitro zagnala pod most, med stebre. Hitro sem skočil na čoln in poskušal rešiti ribo pred ovirami.






Najmanjša, a zame najlepša riba kampanje





Slovo
Kljub temu, da gre za manjšo ribo, ti lahko tak lepotec še kako polepša trenutke za vodo. Z veseljem sem si ga še zadnjič ogledal in ga spustil nazaj.


Nujen dodatek pri vsaki kampanji



Proti večeru se je oglasil še Sašo, tako da smo v dobri družbi polni smeha, debatirali pozno v noč. Med klepetom se oglasi moj sprejemnik in že sem se pognal iz stola. Prijem je bil sunkovit, brez prekinitve. Ob zategu sem dobil občutek, da je na drugi strani nekaj večjega. Vendar, ker sem se točno na tej vodi že nič kolikokrat uštel, sem te misli dal na stran in se prepustil drilu. Počasi je riba popuščala in meter za metrom sem jo spravljal bližje k obali, kjer je že čakal Sašo s podmetalko v roki. Ob soju luči naenkrat slišim glas: "Lepa je!" Še bolj mi je pognalo kri po žilah in še bolj sem sam pri sebi upal, da mi jo uspe spraviti do mreže. Občutek, ko se ribo uspešno zajame je vedno nekaj posebnega. Kot bi ti v tistem trenutku padel kamen iz srca. In to dobesedno. 






Končno prvi večji prijem! Tudi če bi po tej ribi ostal brez prijema, bi bil zadovoljen. Vendar kampanje še zdaleč ni bilo konec. 

Zvečer sva pričakovala nevihto, vendar je šla mimo nas. Sva pa lahko občudovala bliskanje v daljavah.

Oddaljena nevihta z bliskanjem

Ponoči je bilo spet vse mirno, zato sem noč v miru prespal. Glede na samo vročino, ki je vse dni konkretno pribijala, se to proti večeru še kako pozna na utrujenosti. 

Sobota, 18.7.2015
Zjutraj sem bil spet hitro pokonci in vse potrebno pripravil za novi dan. Tokrat sem stavil vse na isto bojlo, Perka Baits. Brez kompliciranja, enojna 20mm bojla, poleg pva mrežica in po vsakem metu tri rakete hrane. Ta dan mi je začela "delati" palica ob mostu, poleg platoja. 

Prijemi so se mi vrstili na dobre pol ure, včasih sem komaj dohajal. Vedel sem, da moram ribo na vsak način obdržati na krmišču, zato sem po vsakem prijemu vrgel nekaj raket hrane. Še sam nisem mogel verjeti, da mi prijema samo velika riba. 









S to ribo sem celo presegel svoj rekord na tej vodi. Vendar ne za dolgo...

Še en komad
...in še ena manjša





Ko so se prijemi na zeleni ustavili, so se nadaljevali na rdeči, palici katero sem imel nastavljeno na previsu. In tudi tu so mi prijemali samo večji komadi. Uspelo mi je ujeti ribo blizu magične meje 20kg. Ko se je tehtnica ustavila na dobrih 20kg mi je zastal dah. Vendar, ko sem odštel težo vreče za vaganje sem prišel na 19,300kg.

Največja riba kampanje in moj osebni rekord na tej vodi








Ob takšni ribi se ves trud, katerega vlagaš v krapolov v trenutku poplača. Občutki so res neverjetni in tisti, ki ne lovijo rib na tak način kot to počnemo mi, to težko razumejo. Kljub neznosni vročini, ki je pripekala vse dni, na trenutke je bil zrak izrazito težak, naju to ni ustavilo. Nadaljevala sva in počela tisto kar znava najbolje.

Največja luska kampanje
Vmes sem doživel tisto česar sem se najbolj bal. Dvojni prijem in to v času ko je bil Hirš pri svojem šotoru. Medtem, ko sem uspel eno ribo spraviti bo blazine, se ponovno oglasi sprejemnik. Takoj pogledam proti palici in vidim da imam še en prijem. Pokrijem ribo in stečem k palici. Čez ramo sem se oziral in gledal, če bo od kje prišel Hirš, saj nisem želel, da bi bila prva riba predolgo zunaj. Kljub močnemu uporu sem spravil ribo do roba in kljub temu, da je bila zavidljive teže, sem jo odpel v vodi in jo spustil, brez da bi jo poslikal. Poleg tega sem imel v vreči za vaganje prvo ribo. Razmišljal sem če bi stekel do Hirša po njegovo. V tej vročini je potrebna še dodatna pazljivost, saj je riba še toliko bolj občutljiva. Zato je nisem hotel predolgo mučiti in sem jo raje takoj spustil. 

Povrhu vsega pa sem imel še improvizirano podmetalko. Številni prijemi so terjali svoj davek in najbolj jo je skupila ravno moja podmetalka. Najprej mi je spustila prva stranica. Nato mi je še počil nastavek za mrežo in ni mi preostalo drugega, kot da sem improviziral in si jo za silo popravil. V takšni obliki mi je služila vse do konca kampanje.


Sam svoj mojster :)
Proti večeru se nama je pridružil še Sašo, ki je odlovil čez noč.


Še zadnjič smo zakurili žar in si pripravili okusno večerjo.


Vročina in številni prijemi so pustili posledice tudi na meni, saj sem zvečer zaspal kot ubit. Ponoči sem imel še en prijem, ki pa je ostal nerealiziran, saj mi je odrezalo šoklider. Imel sem kar nekaj težav z izgubljanjem rib, saj sem lovil na terenu, kjer je polno skal, previsov, školjk in pa kar je najhuje potopljenih žic, ki so ostale od gradnje mostu. Vse kar sem navezal mi je odrezalo, tudi 0,43mm debel šoklider. Na trenutke je že izgledalo, kot bi ribe imele nož in mi ob prijemu elegantno odrezale. Ni mi preostalo drugega, kot da sem vse na novo navezal.

Nedelja, 19.7.2015
Moram priznati, da mi je čas na tej kampanji presenetljivo počasi tekel. Res, da sem vseskozi delal za ribo, zaradi ovir sem moral veliko na novo vezati. Kljub temu pa je prišel zadnji dan. Dan, ko je potrebno vso opremo pospraviti in pozicijo zapustiti. Zaradi vročine sem vedel, da bo to zadnje dejanje še toliko bolj naporno, zato sem začel s pospravljanjem že zgodaj zjutraj. Počasi sem pospravljal vse česar nisem več potreboval. Vmes sem imel še zadnji prijem. Skočil sem na čoln in borba se je začela. Ne moreš verjeti kakšno moč ima takšna riba, da te lahko brez težav vozi s čolnom vred po vodi gor in dol. 



Ker sem imel improvizirano podmetalko sem moral biti še toliko bolj previden


Kar nekaj časa sva se dajala in končno je popustila. Riba da ne bo pomote. Podmetalka je zdržala.

Zadnja riba kampanje







Okrog 12h smo vse pospravili in se odpravili na drugo stran, kjer sta naju čakala avtomobila. Sašo je parkiral na drugi strani. Moram priznati, da sem kar nekaj časa potreboval, da sem se začel zavedati, kakšna kampanja je za mano. Skupaj sem imel 22 prijemov, od tega zunaj 13 rib teže: 19,30kg, 18,90kg, 18,60kg, 18,30kg, 17,90kg, 17,20kg, 16kg, 15kg, 13kg, 11kg, 3x7kg. Treba se je zavedati, da na takšni gramoznici, kjer se ni toliko vlagala velika riba, sploh če primerjamo druge komercialne vode pri naših južnih sosedih, so to nerealne številke. Zgodi se ti, da dobiš večjo ribo, mogoče dve, vendar da ti v večini dela samo velika riba, to pa še res nisem doživel.






Vse neprespane noči, izgubljene ribe, mraz, veter, sneg, dež, vročina in še bi lahko našteval, nič ni več pomembno, ko se skozi vse kampanje ozreš nazaj, saj vse to pozabiš. A takšnih rib se spominjaš še lep čas. Zato poskrbimo, da bomo lahko ob njih še naprej uživali in celo vse skupaj prenesli na mlajše generacije. 

Posebna zahvala gre Hiršu in Sašotu, da sta mi vmes skočila na pomoč, ne znam si predstavljati kakšno gužvo bi šele imel če bi bil za vodo sam. Pohvala gre tudi bojlam PERKA BAITS, ki so se ponovno izkazale za dobitno kombinacijo. In  pa da nadaljujem misel iz naslova:



...a lufta nama nisi nič dala. :)

P.S.: Vse najboljše Hirš!